ime1.gif (3430 bytes)

 

 

 

    SV.KIRIL I METODIJ

Kiril i Metodij se osnovopolo`nici na slovenskata pismenost i kultura. Za `ivotot i dejnosta na slovenskite prosvetiteli najgolem broj podatoci dobivame od delata Panonski legendi, Klimentovoto `itie od Teofilakt, Klimentovoto `itie od Homatijan, O’pismeneh od Crnorizec Hrabar.

Konstantin koj podocna za zamona{uva i go dobiva imeto Kiril e roden 826 ili 827 godina. U{te kako mal projavil naklonost kon naukata, i svoeto obrazovanie go steknal vo Carigrad vo pro~uenata Magnaurska {kola. Po zavr{uvaweto na {koluvaweto ja prima dol`nosta na u~itel po filozofija i bidej}i mnogu se istaknuval dodeka ja vr{el ovaa dol`nost }e go dobie epitetot Filozof, koj }e stane nerazdelen del od negovoto ime.

Kako visoko obrazovana i talentirana li~nost na Kiril }e mu bidat dodeluvani mnogu te{ki i odgovorni zada~i od strana na vizantiskiot dvor. Najprvin bil ispraten vo misija kaj Saracenite (Arapite) vo Bagdad, koja kako i Hazarskata i Moravskata misija pretstavuvale del od politi~kata programa na Vizantija, ~ija osnovna cel e da gi hristijanizira Saracenite, Hazarite, Moravskite Sloveni, Bugarite, Rusite i drugite narodi na istok i sever od Vizantija i da im ja nametne vizantiskata crkovna vlast.

MORAVSKA MISIJA

Povod za Moravskata misija na Kiril i Metodij bilo pismoto na moravskiot knez Rostislav do vizantiskiot imperator Mihailo III. Rostislav nastojuval da ja osamostoi i zacvrsti svojata dr`ava, Moravija, na koja i se zakanuvala opasnost od germanskoto sve{tenstvo. Za da ja otsrani opasnosta toj pobaral propovednici koj }e go {irat Hristovoto u~ewe na slovenski jazik. Vizantija }e ja prifati negovata poraka za{to germansko-bugarskiot sojuz bil opasnost i za Moravija i za bezbednosta na Vizantija.

Kiril i Metodij ja prifatile ovaa zada~a, no nai{le na mnogu problemi, a eden od niv e nemaweto azbuka na koja bi gi prevel najpotrebnite knigi za bogoslu`ba. Konstantin pomognat od Metodij ja sozdal prvata slovenska azbuka, glagolicata koja sodr`i 38 bukvi. Vo glagolicata 24 bukvi bile po obrazec na gr~kata brzopisna delovna azbuka, a ostanatite 14 spored glasovniot sistem na slovenskiot jazik. Vo 863 godina pristignale vo Moravija kade otvorile golem broj u~ili{ta i crkvi vo koi se {irela prosvetata na slovenski jazik, a bile osposobeni golem broj novi u~iteli. Latino-germanskoto sve{tenstvo po~nalo da gi obvinuva za {irewe eres, pa zatoa papata gi povikal vo negoviot dvor vo Rim. Na pat za Rim Konstantin, Metodij i nivnite u~enici se zadr`ale vo Panonija kade gi udrile temelite na slovenskata pismenost i vo ovaa zemja. Pred da pristignat vo Rim kratko se zadr`ale vo Venecija kade Konstantin, koj bil poznat kako dobar filozof i orator sporel so trijazi~nicite t.e. onie koi {to se zastapuvale za {irewe na Hristovoto u~ewe samo na gr~ki, evrejski i latinski jazik. Konstantin gi razbil obvinuvawata velej}i deka sekoj narod ima pravo na svoj jazik. Koga pristignale vo Rim, Konstantin gi donel mo{tite na rimskiot papa Kliment koj bil ma~eni~ki udaven vo 100 godina n.e. a kogo podocna Rimskata crkva go proglasila za svetec.

Vo Rim vo 869 godina papata Adrijan gi “posvetil” slovenskite knigi, {to zna~i RIMSKATA CRKVA OFICIJALNO JA PRIZNALA SLOVENSKATA PISMENOST.

Nabrgu po oficijalnoto priznanie Kiril se razbolel i umrel. Po negovata smrt Metodij ja prodol`il zapo~natata dejnost, no bil postojano napa|an i kleveten od germanskoto sve{tenstvo i iscrpen od borbite so niv, od zatvorite i progonstvata umrel vo 885 godina.

 

Kiril i Metodij prevele pove}e crkovni knigi kako Nedelnoto evangelie nameneto za ~itawe vo nedelnite i prazni~nite denovi, Slu`benikot – kniga {to sodr`i molitvi i ~itawa pri razni slu`bi, Trebnikot – kniga so molitvi i ~itawa za razli~ni slu~ai od `ivotot na lu|eto.

Metodij go prevel Nomokanonot {to pretstavuva zbornik od pravila i zakoni za crkvata, Paterikot – zbornik od kratki `itija za razni crkovni otci.

Vo `itieto na Kiril se spomnuva i kako originalen avtor na razli~ni stihotvorbi.

Kiril i Metodij vrz osnova na jazikot na makedonskite sloveni od okolinata na Solun go sozdale prviot literaturen jazik za site Sloveni poznat kako staroslovenski ili crkovno-slovenski jazik, ja sozdale prvata slovenska azbuka glagolicata, gi prevele prvite knigi na slovenski jazik i preku {ireweto na hristijanskoto u~ewe na slovenski jazik gi udrile temelite na slovenskata pismenost i kultura.

 

SV.KLIMENT OHRIDSKI

Sv.Kliment Ohridski e eden od u~enicite na Kiril i Metodij koj u~estvuval vo izvr{uvaweto na Moravskata misija. Po zavr{etokot na ovaa misija Sv.Kliment Ohridski odi vo Ohrid kade vo 886 godina ja formira Ohridskata kni`evna {kola ili popoznata kako prv slovenski Univerzitet, od koj kako podgotveni izlegle 3500 u~enici. Pokraj crkovnite i pedago{kite dejnosti, osobeno u~itelsko provetitelski, Kliment razvil i bogata kni`evna dejnost. Avtor e na mnogu pou~ni i pohvalni slova kako pohvalata na Kiril Filozof, pohvalata na prorokot Zaharij i sv. Jovan Krstitel, za Kiril i Metodij, Jovan Krstitel, Mihail i Gavril. No, vo negovoto tvore{tvo preovladuvaat pou~itelnite slova koi se odnesuvaat na op{tohristijanskite svetiteli: Sv.\or|i, Sv.Toma, Sv.Antonij, potoa slova posveteni na Bogorodica i slova posveteni za nastanite od `ivotot na Isus Hristos.

 

SV.NAUM OHRIDSKI

@ivotniot pat na Sv,Naum Ohridski te~e paralelno so onoj na sv.Kliment. I Naum u~estvuva vo Moravskata misija, po ~ie zavr{uvawe odi vo Bugarija, a ottuka vo Ohrid kade }e mi se priklu~i na Kliment vo rabotata na Ohridskata kni`evna {kola. Sv.Naum Ohridski bil poznat kako u~itel, organizator na crkovniot `ivot, prosvetata, kulturata, pottiknuval u~eni lu|e kon tvore{tvoto.

Na Naum Ohridski mu se prepi{uvaat delata: Kanonot za apostolot Andrej, Kanonot za prenesuvawe na mo{tite na Jovan Zlatoust.

Naum Ohridski po~inal vo 910 godina vo Ohrid, a kultot za nego zapo~nal da se {iri od istoimeniot manastir vo Ohrid i ohridsko, vo Makedonija, vo ju`noslovenskite sredino, kako i vo Albanija i Grcija.

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDNOVEKOVNI [KOLI

 

OHRIDSKA KNI@EVNA [KOLA

Najstarata srednovekovna makedonska kni`evna {kola e Ohridskata kni`evna {kola formirana vo 886 godina od Kliment Ohridski, a od 893 godina mu se pridru`il i Naum Ohridski. Ostatocite od ovaa {kola ne se za~uvani, no se locira vo ohridskata mesnost Imaret. Kako obele`je na ovaa {kola e {to ja za~uvala kirilometodievskata glagolska tradicija. Vo Ohridskata {kola kirilicata }e po~ne da se primenuva duri po XII vek.

Vo ramkite na ovaa {kola se podgotvuval obrazoven kadar koj bil ispra}an vo u~itelska, propovedni~ka i sve{teni~ka dejnost vo site delovi na zapadna Makedonija.

Vo najstarite za~uvani rakopisi se vbrojuvaat glagolskite rakopisi kako: Asemanovo evangelie, Sinajski psaltir, Sinajski euhologij. Od ponov period se rakopisite so kirilsko pismo kako {to se: Dobromirovo evangelie, Bitolski triod, Ohridski apostol, Bolowski psaltir.

 

 

KRATOVSKA KNI@EVNA [KOLA

Vo ramkite na ovaa {kola, kako kni`evni centri se sre}avaat makedonskite manastiri Sv.Prohor P~iwski, Sv. Joakim Osogovski, Sv. Gavril Lesnovski. Vo ovie manastiri poaktivno pismenata i kni`evnata tradicija }e zapo~ne me|u XII i XIV vek, a se razbira i do XIX vek za{to vo ovie manastiri }e se neguva slovenskiot zbor i pravoslavieto vo periodot na turskoto vladeewe vo Makedonija.

Kako makedonski dejci, pripadnici na ovaa {kola se javuvaat Dimitar Kratovski koj e aktiven vo XV vek i Jovan Kratovski koj svojata dejnost ja obavuval vo XVI vek. Od ovaa {kola poteknuvaat rakopisite kako: Strumi~kiot apostol, Hludoviot triod, Radomirovo evangelie, Karlinskoto evangelie i drugi.

LESNOVSKI KNI@EVEN CENTAR

Pismenata i kni`evnata dejnost od Kratovsko i Zletovsko e tesno povrzana so dejnosta na Lesnovskiot manastir. Kultot na ovoj manastir e povrzan so pustino`itelskiot pat na Sv.Gavril Lesnovski. Najzna~aen pretstavnik na ovaa {kola e Stanislav Lesnovski koj pridonel za razvivawe na ovaa {kola vo koja se neguvaat kaliografskoto prepi{uvawe.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREDNOVEKOVNI @ANROVI

 

HAGIOGRAFII

Vo ovie dela e prika`an `ivotopisot na svetite lu|e. Ovoj `anr se javuva vo vrska so prodorot na hristijanskata religija koja bila zabraneta, Prvite kni`evni opisi na `rtvuvanite ma~enici za hristijanskata vera bile dokumentirani vo zbornicite poznati pod naslov: Acta martyrum.

Hagiorefiite se delat na op{tohristijanski i lokalni. Od op{tohristijanskite pozna~ajni popularni vo Makedonija se hagiografiite posveteni na Sv.Aleksej ^udotvorecot, Sv. \or|i Kapadokiski, Sv.Dimitrija, Sv.Pavle, Sv. Erazmo Ohridski. Od lokalnite hagiografii pak najpoznati se Panonskite legendi i op{irnite `itija za bra}ata Sv. Kiril i Metodij.

 

APOKRIFI

Zborot apokrif doa|a od gr~ki zbor koj vo prevod zna~i skrien, taen, obvitkan. Ovie tekstovi bile skrieni i ~uvani vo tajnost vo manastirite i bile dostapni za sve{tenicite ili na lu|eto upateni vo religioznite tajni. Apokrifite se odnesuvale na li~nosti, nastani vo Biblijata za koi se davalo oskudni podatoci. Kratkite bibliski tekstovi gi razvile vo op{irni sodr`ini, preraska`uvani na interesen na~in so cel da se pridobie vlijanieto na ~itatelskata publika.

Apokrifite se delat na starozavetni i novozavetni. Popularni apokrifni tekstovi se: tekstovite koi ja sodr`at tkn. Kniga Avramova, Videnieto na prorokot Isaija, Videnieto na Enoh, Adam i Eva, Prekrasniot Josif. Od novozavetnite apokrifi najpoznato e Videnieto na apostolot Pavle.

 

  

 

SREDNOVEKOVNI ROMANI I RASKAZI

Vo srednovekovnite romani i raskazi prisutni se likovi i svetovi od najdale~nata mitologija, od antikata, od istok i zapad, od dale~nata i pobliskata istorija no smesteni vo ambientot, uslovite i sfa}awata na srednovekovieto. Romani koi najmnogu go svrtele vnimanieto se Aleksandrida, Trojanskata vojna, Tristan i Izolda, Pan~atantra, Varlaam i Josif, Od srednovekovnite raskazi najpoznati se: Kr~markata, Eladij, Raskazite za Ezop, Devojkata bez race, Premudriot Akir

 

 

Vo srednovekovnata makedonska kni`evnost }e se javat i drugi `anrovi kako {to se letopisite, hronikite, rodoslovite, hronolo{kite tablici, patopisite, polemikite.

ME[OVITI ZBORNICI

Masovniot prodir na me{ovitite zbornici zapo~nuva od XV vek. Naj~esto vo niv se izbirale besedite na najpoznatite otci i pisateli, apokrifni tekstovi, hagiografii, crkovni slova, raskazi, romani, istoriski spisi. Tipi~en me{ovit zbornik e Tikve{kiot zbornik od krajot na XV vek.

ERMINII

Erminii se prira~nici vo koi se mretstavuvala samata tehnika na zografisuvaweto. Vo Makedonija poznata e ermenijata na vele{koto semejstvo Zografski.