EKOLO[KATA SOSTOJBA VO MAKEDONIJA
          Ekolo{kite problemi vo Republika Makedonija proizleguvaat od pove}e faktori koi me|u sebe se potenciraat i pridonesuvaat za zgolemuvawe na zagaduvaweto vo `ivotnata sredina i toa:
          - specifi~nata geografska polo`ba na zemjata predizvikuva razli~ni klimatski vlijanija so temperaturni oscilacii, promenliv re`im na vetrovi, `esto pojavi na magla vo kotlinite i retki atmosferski vrne`i, koi vo poslednite godini se mnogu poizrazeni, duri so katastrofalni posledici;
      - Industriskite kapaciteti vo Makedonija se so visok ekolo{ki rizik: proizvodstvo na feromangan i feronikel, hemiskata industrija, proizvodstvoto na azbest i cement, potoa olovo i cink, termoelektranite, naftenata industrija, rudnicite so flotacioni sistemi i drugi prerabotuva~ki kapaciteti od prehranbenata i ko`arskata industrija;
          - podolgotrajnata grejna sezona (vo tek na 5-6 meseci od godinata), pri {to se koristat te~ni i cvrsti goriva so razli~en kvalitet;
          - koristewe na soobra}ajni sredstva, ~ija starost vo prosek e nad 13 godini. (za sobra}ajnite sredstva se tro{i 20% od vkupnite te~ni goriva {to se koristat vo RM);
          - mal kapacitet na povr{inskite vodeni kapaciteti (reki), koi posebno vo su{nite periodi nemaat mo`nost za brza revitalizacija od zagaduvawe;
          - nekontroliranata upotreba na za{titni sredstva vo zemjodelskoto proizvodstvo vo nekoi regioni.
          Stopanskiot razvoj na RM vo poslednite decenii, posebno industriskiot, za `al ne be{e pridru`en i so soodvetni merki na za{tita na ~ovekovata okolina. I pokraj toa {to i sega vo RM postojat dlovi so visoki ekolo{ki karakteristiki, pogodni za turizam, zdravstvena rehabilitacija na respiratorni i kardiovaskularni bolesti i za proizvodstvo na zdrava hrana, nekoi regioni ve}e se pogodeni od negativnoto vlijanie na industrijalizacijata.
          Vo pogolemite urbani centri kade {to e lociran i najgolemiot del od industriskite kapaciteti, postoi zagaduvawe na vozduhot, vodite i po~vata. Vo nekoi od ovie regioni poradi nepostoeweto na sistemi za pre~istuvawe na otpadnite gasovi i vodi, kako i poradi drugite faktori, od objektivna, a ~esto i od subjektivna priroda, zagaduvaweto e pogolemo i e od likalen i od regionalen karakter. Takvite sostojbi ve}e imaat negativno vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto i se po~esto zagaduvaweto na okolinata e pri~ina za nekoi vidovi na zaboluvawa (respiratorni, rak i dr.).
          Vo RM po~nuva da raste ekolo{kata svest. Se pove}e se sozdavaat novi ekolo{ki dru{tva, skoro sekoe u~ili{te ima ekolo{ka sekcja koja raboti vo negovite ramki, se pove}e se organiziraat javni ekolo{ki tribini i se pokrenuvaat akcii za za{tita i ~istewe na zagadenite delovi vo RM.
          Vo RM rabotat specijalni ustanovi koi ja sledat sostojbata so zagaduvaweto na ~ovekovata okolina i nejzinoto vlijanie vrz zdravjeto na ~ovekot. Vrz osnova na nivnite prou~uvawa doneseni se slednite statistiki:
               VODOSNABDUVAWE- Vo RM 98,5% od gradskoto i 69% od selskoto naselenie se snabduva so voda za piewe od vodovodi koi odgovaraat na sanitarno -higienskite normi. Zdravstvenata ispravnost na vodata za piewe se sledi nad 55 godini.
               KONTAMINACIJA NA @IVOTNITE PRODUKTI- se sledi isto taka 55 godini, od aspekt na sanitarno -higienskata i mikrobiolo{ka ispravnost. Po{iroki ispituvawa po odnos na rezidui od pesticidi, te{ki metali, aditivi, mikotoksini, antibiotici i hormoni se vr{at okolu 25 godini. Hranata {to se proizveduva vo RM gi zadovoluva normite za zdravstvena ispravnost.
               RADIOAKTIVNA KONTAMINACIJA- na vozduhot, vrne`ite, vodata za piewe, povr{inskite vodi i `ivotnite produkti vo RM se sledi pove}e od 30 godini, a dosega napravenite analizi ne poka`aa nadminuvawe na prepora~anite normi odnosno MDK.
               AEROZAGADUVAWETO- na `ivotnata sredina vo pogolemite urbani centri se sledi ve}e 25 god. a rezultatite od ovie ispituvawa poka`aa difuzno zagaduvawe na vozduhot so sulfurdioksid, ~ad i aero sediment vo zimskite meseci i e na granicite ili ne{to pod MDK.
          Za sanirawe na negativnite efekti od industrializacijata, eksploatacijata na odredeni vidovi na rudno bogatstvo, prerabotuva~kite kapaciteti koi vr{at zagaduvawe, termoelektranite, kako prioritetni zada~i se nametnuva vgraduvawe na za{titni mehanizmi, tehni~ko tehnolo{ki re{enija i na~in za pre~istuvawe na otpadnite materii, pri {to glaven problem se finansiskite sredstva. Nekoi od ekolo{kite problemi gi nadminuvaat granicite na RM, i za nivno re{avawe potrebna e regionalna sorabotka i pomo{ (Ohridskoto, Dojranskoto i Prespansoto Ezero).
          Sogleduvaj}i go zna~eweto na ekolo{kite problemi vrz zdravjeto na lu|eto i za{titata na `ivotnata sredina od zagaduvawe, a so cel da se podobri RM }e se zalaga da se ispolnuvaat slednite aktivnosti:
          - Permanentna kontrola na zdravstvenata ispravnost na vodata za piewe;
          - Vospostavuvawe na zadol`itelna dezinfekcija na vodata za piewe na lokalnite vodosnabditelni objekti vo selskite naselbi;
          - Prodol`uvawe so izgradbata na lokalni objekti za vodosnabduvawe vo selskite naselbi;
          - Re{avawe na sanitacijata vo pogolemite selski naselbi ili naselbi so prioritet (vo regioni od ekolo{ko zna~ewe);
          - Zasilena kontrola na `ivotnite produkti {to se uvezuvaat vo RM so poseben akcent za nivnata zdravstvena ispravnost vo pogled na mikrobiolo{ka i hemiska kontaminacija, soglasno postojnite zakonski propisi;
          - Za namaluvaweto na problemite od aerozagaduvaweto vo industriskite centri }e se prezemaat merki za podobruvawe na tehnolo{kiot proces i upotreba na te~ni goriva so prisustvo na sulfur pod 2%. Namaluvaweto na zagaduvaweto i od soobraj}awite sredstva so nivna kontrola na ispusnite gasovi;
          - Adekvatno skladirawe i za{tita na {tetnite materii kako i spre~uvawe obidi za deponirawe na takvi materii vo RM;
          - Za{tita na prirodnite vodoteci i podzemnite vodi od zagaduvawe so otpadni materii od organsko- hemiskata industrija i drugite registrirani zagaduva~i;
          - Me|unarodna sorabotka so vladini i nevladini organizacii i drugi asocijacii, za re{avawe na ekolo{kite problemi.